Snežni plazovi
RAZVRSTITEV PLAZOV
PO VRSTI SNEGA:
Plazovi suhega nesprijetega snega
Plazovi suhega sprijetega snega
Plazovi mokrega nesprijetega snega
Plazovi mokrega sprijetega snega
PO SPLAZELIH PLASTEH:
Vrhnji plaz (kadar se splazi le vrhnja ali nekaj vrhnjih plasti snežne odeje)
Talni plaz (pobere snežno odejo do tal)
Mešani plaz (nastane, ko vrhnji plaz v spodnjem delu plaznice potisne v gibanje celotno snežno odejo).
PO NAČINU GIBANJA:
Tekoči plaz (plazovina teče, se kotali, drsi strnjena)
Pršni plaz (plazovina se pomeša z zrakom, se dvigne nad podlago, ter lebdeča nad njo drvi v globino.
POIMENOVANJE PLAZU
Napoka: mejna ploskev, mesto v snežni odeji, kjer se del snega oddvoji od podlage oziroma neposredne okolice (točkasta, črtasta – linijska napoka).
Napoka v območju plazu je lahko točkasta ali linijska. Linijska napoka kložastega plazu poteka poševno ali pod pravim kotom na pobočje in ima značilen ostrorobi odlomni rob. Pri kložastem plazu se hkrati sproži cela ploskev. Točkovna napoka nastane v nesprijeti snežni odeji, ko nesprijeti snežni kristali zaradi nezadostne povezanosti izgubijo trdnost in zdrsnejo po pobočju. Plaz nesprijetega snega se sproži postopoma. Značilna sta točkovna napoka in hruškasta oblika plaznice.
Drsna ploskev: površina tiste plasti (tal), po kateri plaz teče, drsi.
Drsna plast (ploskev) se lahko nahaja znotraj snežne odeje ali na površini tal. V primeru, ko se drsna plast nahaja znotraj snežne odeje (slika 1) gre za vrhnji plaz. Plaz zajame vrhnjo ⁄ e plast ⁄ i snežne odeje. V območju proženja je vidna enakomerna snežna plast. Drsna plast lahko nastane v novem ali starem snegu ali na ločnici med njima. Talni plaz (slika 2) je snežni plaz, ki ima drsno plast na površini tal.
Območje splazitve: del pobočja, kjer se trgajo plazovi.
Območje gibanja plazu (plazina): svet, po katerem drsi plaz, oziroma osrednji, običajno najdaljši del plaznice, kjer je hitrost plazu največja in v glavnem
enakomerna.
Plaznica: pot plazu od napoke do čela plaznega stožca (pobočna ali žlebasta oblika plaznice)
Plaznica snežnega plazu je glede na obliko napoke in terena lahko pobočna ali žlebasta. Na razmeroma širokem, nerazgibanem in gladkem pobočju se praviloma gibajo pobočni plazovi (slika 1), ki tečejo po celotnem pobočju. Če plaznica poteka po žlebu ali po gozdni preseki gre za žlebasti plaz (slika 2). Pogosto se snežni plaz najprej giblje kot pobočni plaz in se kasneje preoblikuje v žlebasti plaz.
Plazovina: splazela snežna gmota
Plazni stožec: v obliki stožca, pahljače razlita plazovina na koncu območja odlaganja plazu.
Vpadnica: navidezna linija, ki poteka v smeri največjega padca terena, pot plazu.
Ponor: mesto, kjer smo zadnjič videli zasute – ga.
VZROKI ZA NASTANEK PLAZU
Vzrokov za nastanek plazu je nešteto, vedno pa gre za preobremenitev ali zmanjšanje trenja snežne odeje, oziroma za oba vzroka hkrati. Plaz se lahko sproži spontano, zaradi naravnih (objektivnih) vzrokov:
Zaradi sneženja (nevarnost trganja plazov po petstopenjski lestvici glede na prirastek snežne odeje (30, 50, 80, 120 in nad 120 cm, ter z vetrom 20, 40, 60, 80 in
nad 80 cm), vejavice ali dežja se kritično poveča debelina - teža snežne odeje - preobremenitev.
Na snežno odejo se vsuje plazič, ostanki opasti, padajoče kamenje, obdelujejo jo sunki vetra (metež, snežni vihar, nizka in visoka vejavica) - preobremenitev.
Gibanje divjadi - preobremenitev.
Šibka plast znotraj snežne odeje: (srež, voda nad neprepustno plastjo oziroma tlemi, poležana trava, listje, rahel sneg,…) - nezadostno trenje.
V nesprijetem suhem ali vlažnem snegu se zaradi preobrazbe snega, sonca, dežja in ⁄ ali vetra (mehke in trde klože, opasti, zastrugi) podre ravnotežje med
delci, fizikalni posledici verižne reakcije sledi splazitev – nezadostno trenje.
In subjektivnih (vzroki, za katere je kriv človek) vzrokov:
Hoja, smučanje, padci, sunkovito vijuganje s smučmi ter hojo v strnjeni skupini na nestabilni snežni odeji – preobremenitev.
Teptanje snežne odeje (s smučmi, teptalnim strojem, motornimi sanmi,…).